Jutra in kava za na pot

Obožujem jutranjo kavo. Vedno sem si kavico pripravila doma. Potem pa sem začela opažati, da mi kava povzroča kislino, neprestano me je bolelo grlo. Najprej nisem vedela zakaj, potem pa sem hitro spoznala, da mi v bistvu ne paše domača turška kava. Ker pa kavo obožujem sem mogla najti rešitev. Edina rešitev je bila gostilniška kava. Ker pa moje delo poteka večkrat od doma, sem imela težavo, saj na kavi vsako jutro nisem hotela sedeti sama. Čuden občutek mi je bil, da bi vsak dan šla v kavarno zjutraj na kavo sama. 

Tako sem vseeno nekajkrat šla in kar hitro spoznala, da se ne počutim dobro. Tako sem začela razmišljati, kako bi rešila to zadevo, kajti kava mi je zjutraj pomenila ogromno. No rešitev sem našla v tem, da sem si začela jemati kavo za na pot. Živim namreč v majhen kraju in se res nisem dobro počutila, ko sem ob 8 uri na kavi sedela sama. Občutek sem imela, da so ljudje mislili, da imam preveč časa. Jaz pa sem si želela le spiti dobro kavo. 

Jutra in kava za na pot

Tako mi sedaj polepša dan kava za na pot in tega sem se navadila. V kavarno katero zahajam, da mi naredijo kavo, že dobro vedo. Tako mi pripravijo kavico takoj, ko me zagledajo. Enkrat so me vprašali, zakaj kave ne spijem kar pri njih, pa sem jim povedala, da kavo pijem počasi in tako lahko že začnem delati. 

Včasih si ljudje postavimo ovire in težave čisto brez pomena. Tudi sama bi lahko hodila vseeno na kavo v kavarno, le meni bolj paše, da si vzamem kavo za seboj. Zakaj ne bi ravnala po svojih občutkih, kajti znano je, da se mora kavica spiti sproščeno in dobre volje. Če nisem bila sproščena sama za mizo, pa sem sedaj, ko vsako jutro spijem kavo za na pot. 

Sošolca je rinoplastika popolnoma spremenila

S prijateljico sva bili na kavi. Poznali sva se že dolgo, še iz srednje šole, saj sva se že takrat zelo dobro ujeli. Tako sva skupaj prešpricali marsikatero uro in delali neumnosti, ki so bile za tiste čase najbolj aktualne. Res je zanimivo, ker smo se tudi po končani srednji šoli, še vedno študirale, kljub temu, da smo vsaka šle študirat na različno fakulteto.

A tisti dan, smo si rekle, da bomo za spremembo šle v drugi gostinski lokal, na čisto drugi konec mesta. Ta je bil kar na odprtem mestu in tista ulica je bila kar široma, in polna mimoidočih. Tako sva na vsake toliko časa samo opazovale ljudi, ki so neprestano švigali mimo, kot da bi se jim kam zelo mudilo.

Sošolca je rinoplastika popolnoma spremenila

Naenkrat se je pred najino mizo pojavil fant ter naju prijazno in nasmejano pozdravil in je bil kar zelo zgovoren. Obema je bil zelo znan, vendar se nismo mogle spomniti, kam bi ga dale. Nato pa, ko se nama je prisedel, sem kar naenkrat pomislila, da bi to lahko bil naš Jure, sošolec iz osnovne šole. Vendar je bil ful drugačen. Ker sem svoje misli delila na glas, se je fant zasmejal, in povedal, da je res on, in da je to rinoplastika, da je po srednji šoli šel na operacijo nosa. Res je imel včasih kar velik nos s tisto grbo, kot jo imajo grki in vem, da so ga v šoli fantje kar dosti zafrkavali zaradi tega nosu. Tako pa je rekel, da je tudi to bil eden od razlogov, zakaj se mu je rinoplastika zdela zelo dobra ideja, saj je imel kar dosti problemov z pomanjkanjem samozavesti in da se sedaj počuti kot nov človek. Tako nam je povedal še nekaj postopkov, kako je rinoplastika sploh potekala, in koliko časa je trajalo okrevanje.

Nato pa smo že malo zamenjali temo pogovora, ter si izmenjali telefonske številke, v upanju, da se bomo še kaj slišali.

Za soteskanje Bovec smo si izbrali kanjoning v soteski Fratarice

Ker smo družba za akcijo, smo tudi letos se odločili, da bi probali nekaj novega in tako nas je prešinilo, da bi se prijavili za soteskanje Bovec.

Vsako leto kam gremo in se lotimo kakšnih novih podvigov, še posebej kar se tiče takšnih bol adrenalinskih športov, saj nas ta vedno na novo preseneti in vsak od nas vedno doživi nekaj novega, kar pa nam je vedno bolj pomembno, saj mislim, da se še posebej zadnje čase, vse vedno bolj vrti okoli doživetij. Tako smo tudi za soteskanje Bovec izbrali tisto turo, ki je bila najdaljša in najbolj zahtevnejša, saj nekaj kondicije že imamo za sabo, pa tudi, radi gremo all in. Ravno iz tega razloga pa smo se odločili za soteskanje Bovec, saj je ravno v Bovcu in v tej okolici, na reki Soči, narava zelo razgibana in je ogromno tolmunov in naravnih toboganov polnih slapov. Pa tudi voda je kristalno čista. Zato smo se odločili kar za Fratarico, saj je v tej progi tudi slap, ki je visok petdeset metrov. Hkrati pa je tudi dosti vrvnih tehnik, ki pa je nam najmanjši problem, saj smo tudi že velikokrat plezali v naravi.

No, edino punca od prijatelja, je včasih malce skeptična in velikokrat jo je strah kakšnih večjih podvigov, za katere pa velikokrat noče priznati, da se boji, dokler ne pride do točke, ko je po navadi potrebno skočiti. A kljub temu, potrebuje le malo več časa, da se opogumi, ampak na to pa ji je to cel vrhunec dneva o katerem govori še pol leta. Tako da smo se tudi tega že navadili zato vemo, da bo zmogla tudi ta skok skozi ta visok slap, čeprav smo po tihem vedeli, da ko ga bo videla, bo malce panika, vendar kljub temu, da smo jo seznanili in omenili, da je to res visoko, ni imela ravno nke predstave kako visoko je teh petdeset metrov.

Vsekakor, prijava za soteskanje Bovec je izpolnjena za ekipo petih članov, tako da sedaj pa je potrebno samo še počakati tale vikend, da gre mimo.

Za soteskanje Bovec smo si izbrali kanjoning v soteski Fratarice