Na kolesu je naglavna svetilka prenehala svetiti
Župan Jure je v mestu ostal pozno v noč saj je imel dosti pomembnih sestankov, moral je odgovoriti na cel kup pošte in opraviti vrsto pomembnih klicev.
Ko je končal delo je odšel iz pisarne zaklenil vrata, pozdravil varnostnika na izhodu iz mestne hiše in se odpravil domov. S kolesom se je peljal proti svoji hiški na hribu. Sprva je bila cesta asfaltirana zadnje tri kilometre pa je moral prevoziti po makadamski cesti. Cesto je poznal kot svoj žep in velikokrat se je šalil, da bi jo lahko prevozil z zaprtimi očmi. Ravno ko je zapeljal z asfalta na makadam je ugasnila naglavna svetilka na kolesu. Jure se je ustavil in sam pri sebi zaklel.
Z roko je potolkel po ohišju toda naglavna svetilka je ostala zavita v temo, tako kot Jure. Potipal je da se ni snel kabel z dinama toda s kablom je bilo vse v najlepšem redu. Ni druge si je mislil Jure v tej temi se ne morem peljati lahko naletim na kakšno luknjo ali kamen, padem in se poškodujem. Stopil je s kolesa in ga začel porivati po cesti v hrib. Ko je hodil že dobrih pet minut je stopil na nekaj trdega in okroglega lahko bi bil tudi kamen, nogo mu je zavrtelo vstran in telebnil je naravnost na hrbet. Kolo je padlo na njega in naglavna svetilka je zasvetila. Kaj je to kakšna čarovnija ali kaj hujšega je pomislil sam pri sebi. In tako se je zopet usedel na kolo in se odpeljal proti domu. Ko je prišel domov v stanovanje in prižgal luč je videl da si je strgal hlače in da mu iz roke teče kri. Preoblekel se je si opral rano na roki in šel spat. Naslednje jutro je odvil svetilko s kolesa snel steklo in videl da se je žarnica odvila.
Ponovno je privil svetilko vstavil steklo in luč pritrdil nazaj na kolo. Vklopil je dinamo in videl da naglavna svetilka zopet deluje.